Zadnja posodobitev te strani:

Visoka slovenščina

Z visoko slovenščino ni mišljena neka stroga knjižna oz. zborna slovenščina, temveč tudi vsa slovenska narečja, ki izginjajo in se zlivajo v skupno pogovorno, velikovečinsko nižjo, slovenščino. Knjižna slovenščina je umetni skupni jezik Slovencev, s podlago na (nekaterih) narečjih. Pojem visoke slovenščine se torej ne nanaša na knjižnost, temveč na čistost jezika, da slovenščina ostaja slovenščina, popolnoma razumljiva vsakemu Slovencu le z znanjem slovenščine, ne sme zahtevati znanja nobenega drugega jezika. Tuji izrazi se smejo rabiti zgolj takrat, ko za nekaj ne obstaja noben slovenski izraz (eno- ali večbeseden) in je ta beseda zares potrebna, pa še to le začasno, dokler se ne iznajde domači izraz (zahtevnost in trajanje take iznajdbe se pač razlikuje od izraza do izraza).

Slovenščina je velik del zgodovine veljala za nerazvit jezik preprostega kmečkega ljudstva, podvrženega močnejšim evropskim narodom in njihovim kulturnim, jezikovnim vplivom. Nekako v 18. stoletju se je že lahko kosala z ostalimi evropskimi jeziki, v zadnjih desetljih pa slovenščina zopet nazaduje in postaja (če čisto malo pretiravamo) zgolj neko narečje svetôvščine (to pomeni predvsem angleščine).

Nekdaj so se besede prevzemale predvsem iz nemščine, kar je posledica soležnosti Avstrije in dalje Nemčije, pod kateri smo svojčas spadali, in katerih uradni jezik je bila nemščina; danes pa se besede prevzemajo predvsem (ali docela) iz angleščine, ki je glavni jezik dandanašnjega svetovnega naroda, neozerečega se na dediščino, zgodovino, temveč zreč zgolj v sedanje udobje ter sanje in želje prihodnosti. V taki družbi slovenščina izgubi svojo veljavo in pomen, kot ostali nesvetovni jeziki.

Samo prevzemanje besede še ne bi bilo tako velika težava, če bi se prevzemale le besede, za katere nimamo ustreznic, oz. se je potrebno do njih še dokopati, in bi prevzete besede z besedotvornimi sposobnostmi maternih govorcev sčasoma nadomestili – a temu ni tako, in materni govorci tega niso sposobni, niti se za to posebno ne menijo. Tako se bo slovenščina počasi zlila s prevladujočimi jeziki ali še verjetneje: preprosto utihnila.

Medtem ko se nabor prevzetih besed veča, se slovenske besede opušča kot „arhaične“ (torej starinske), a to pomeni zgolj to, da so se uporabljale, ko je bil naš jezik še toliko bogatejši. In ko so v slovarju enkrat označene kot take, postane to nespremenljivo dejstvo, na katerega se lahko sklicuje in se namesto njih uporablja tiste, ki so še preživele ali pa njihovo mesto zasedejo kar prevzete.

Če povzamemo, so razlogi (oz. izgovori) za rabo tujk sledeči:

Popolnoma zgrešen (a zelo pogost) pristop k prevajanju, oz. kovanju slovenskih ustreznic tujim izrazom je dobesedno prevajanje. Taki prevodi so pogosto pomensko zgrešeni, saj ne odražajo prave in/ali trenutne rabe besede. Pri ustvarjanju novih besed (praviloma so to skovanke) se zelo pogosto ne držijo besedotvornih zakonitosti, oziroma celo te prevzemajo iz angleščine, kar je – seveda – popolnoma nesprejemljivo in še nevarnejše kot prevzemanje izrazov.

Če torej povzamem nekaj pravil visoke slovenščine:

Obstoječa slovenščina

Za seznam drugih prepovedanih izrazov v visoki slovenščini (izrazi, ki imajo v slovenščini že popolno uveljavljeno domačo ustreznico) glej stran Prepovedane besede.

Tu so navedene nekatere sprejete (a ne nujno – več – uveljavljene/uporabljane).

Mesece, ki so dandanes večinoma uporabljani, smo prevzeli neposredno iz nemščine, nekako po zmagi komunizma po drugi svetovni vojni:

Starejše ustreznice tujim izrazom

Skupaj z nekaterimi opuščenimi, starinskimi ali narečnimi izrazi. Veliko slovenskih ustreznic oz. izrazov v tem poglavju ni najbolj posrečenih. Na velikih mestih je namesto tujke naveden kar zdaj uveljavljen izraz. Navedene so tudi ustreznice, ki jih je oseba uveljavila/skovala.

Blaž Matek - računstvo

(1852 - 1910)

Pisec slovenskih učbenikov za računstvo. Vir: Web Archive: FMF - Blaž Matek.

Namesto eno- piše jedno-; tako ima jednačba, jednak, jeden ….

Nove slovenske ustreznice

Izvori besed, ki so pri nekaterih besedah, niso tam zato, ker bi prevzete besede skušal prevajati dobesedno ali po izvornem pomenu te besede, ampak ker so bodisi zanimivi, bodisi koristijo kot navdih pri kovanju slovenske ustreznice, ali pa so tam zgolj kot dokaz tujeizvornosti.

Malo uporabljani predlogi, a večinoma poznani:

Dobri predlogi na Fran - Predlagajte nove slovenske ustreznice:

Drugi predlogi:

Moji predlogi

Tu je seznam mojih (precej dokončnih) predlogov za nove besede:

Besede v nastajanju

Te skovanke so (še) precej okorne in potrebne dodatnega premisleka ali druge zamisli, ali pa sploh še nimajo ustreznice, a se zelo uporabljane in potrebne:


Predlogi so dobrodošli na osebno@janezpavelzebovec.net.

Zunanje povezave in viri