---
title: Slovenščina
date: 2025-05-26
description:
keywords: slovenščina, slovenski jezik, slovenistika
---

# Slovenščina

## Glasoslovje

### Glasovna premena

#### Samoglasniška glasovna premena

- Preglas
    - Če se koren besede konča na -c, -j, -č, -ž, -š se -o- v končnici spremeni v -e- (npr.: *(z) bra-t**o**-m* → *(s) stri-c**e**-m*, *bra-t**o**-v* → *stri-č**e**-v*).

#### Soglasniška glasovna premena

Pri soglasniških glasovnih premenah prihaja do sprememb glasov na koncu korena.

- Mehčanje pred nedoločniškimi (-ti/-či) ali namenilniški (-t/-č) obrazili
    - k → č (npr. *po**k*** → *po**č**iti*);
    - g → ž (npr. *sne**g*** → *sne**ž**iti*);
    - h → š (npr. *sme**h*** → *sme**š**iti*i);

- Vrivanje/izpadanje polglasnika
    - Pri sklanjanju polglasnik izgine/izpade (npr. *p**e**s* → *psa*).

- Poenostavitev soglasniškega sklopa (*jotacija*);
    - sprememba nekaterih soglasnikov
        - s → š (npr. *no**s**iti* → *no**š**en*);
        - z → ž (npr. *vo**z**iti* → *vo**ž**en*);
    - jezičniki r, l, n dobijo poleg sebe -j;
        - r → rj (npr. *ustva**r**iti* → *ustva**rj**en*);
        - l → lj (npr. *zahva**l**iti* → *zahva**lj**en*);
        - n → nj (npr. *pozvo**n**iti* → *pozvo**nj**enn*);
    - ustnični zaporniki p, b, m dobijo zraven -lj;
        - p → plj (npr. *poto**p**iti* → *poto**plj**en*);
        - b → blj (npr. *obro**b**iti* → *obro**blj**en*; *glo**b**ok* → *glo**blj**i*);
        - m → mlj (npr. *polo**m**iti* → *polo**mlj**en*);
- Krnitev: nek soglasnik izpade (npr. *stisk* → *stis{k}niti*; *grebsti* → *greb{s}em*; *deklica* → *dekli{s}štvo*)
- Prilikovanje (*asimilacija*): prilagoditev enega glasu drugemu zaradi glasovnega sosedstva
    - drugi nezvočnik v soglasniškem sklopu vpliva na tistega pred sabo - če je drugi zveneč, bo tudi tisti pred njim zveneč, če pa je nezveneč, bo tudi tisti za njim nezveneč. Soglasniški sklop lahko zajema tudi izglasje + začetek naslednje besede; torej ne stoji nujno znotraj besede. Za spremembo zvenečnosti glej [zvenečnostni pari](#zvenecnostni_pari);
    - zveneči nezvočnik se v izglasju (tj. na koncu besede) izgovori nezveneče (razen če mu sledi beseda, ki začne na zveneči nezvočnik - potem velja prejšnje pravilo)

##### Zvenečnostni pari
| nezveneči | zveneči |
| --- | --- |
| /p/ [p] [p̪] | /b/ [b] [b̪] |
| /t/ [t̪] | /d/ [d̪] |
| /k/ [k] | /g/ [g] |
| /s/ [s] | /z/ [z] |
| /š/ [ʃ] | /ž/ [ʒ] |
| /č/ [t͡ʃ] | /dž/ [d͡ʒ] |
| /f/ [f] | /v/ [v] |
| /c/ [ts] | /c/ [dz] |
| /h/ [x] | /h/ [ɣ] |

### Samoglasniki

| | zadnji | srednji | sprednji |
| --- | --- | --- | --- |
| visoki | u | | i |
| visoki sredinski | | | 
| nevtralni sredinski | | ə | ||
| široki sredinski | | | |
| nizki | | a | |
: Nenaglašeni samoglasniki

| | zadnji | srednji | sprednji |
| --- | --- | --- | --- |
| visoki | ú | | í |
| visoki sredinski | ó | | é |
| nevtralni sredinski | | | |
| široki sredinski | ô | | ê |
| nizki | | á | |
: Dolgi naglašeni samoglasniki

| | zadnji | srednji | sprednji |
| --- | --- | --- | --- |
| visoki | ù | | ì |
| visoki sredinski | | | |
| nevtralni sredinski | | ə̀ | |
| široki sredinski | ò | | è |
| nizki | | à | |
: Kratki naglašeni samoglasniki

### Soglasniki

## Pravorečje

| črka | izgovor | primer |
| --- | --- | --- |
| ⟨a⟩ | [a] | ***a**t**a*** |
| ⟨b⟩ | [b]/[b̪] [p]/[p̪] | ***b**arka*, *o**b**sorej* |
| ⟨c⟩ | [t͡s] [d͡z] | ***c**okla*, *kone**c** dela* | 
| ⟨č⟩ | [t͡ʃ] [d͡ʒ] | ***č**ebela*, *ve**č** dela* |
| ⟨d⟩ | [d̪] [t̪] | ***d**revo*, *sla**d**ki* |
| ⟨e⟩ | [e] [ɛ] [ə] | *r**e**s*, *kr**e**silo*, *p**e**s* |
| ⟨f⟩ | [f] [v] | ***F**ilip*, *A**f**ganistan* |
| ⟨g⟩ | [g] [k] | ***g**ozd*, *dol**g**čas* |
| ⟨h⟩ | [x] [ɣ] | ***h**osta*, ***h** gori* |
| ⟨i⟩ | [i] | ***i**gla* |
| ⟨j⟩ | [j] [i] | ***j**agoda*, *ki**j***|
| ⟨k⟩ | [k] [g] | ***k**rog*, *prero**k**ba* |
| ⟨l⟩ | [l] [uʷ] | *h**l**od*, *jabo**l**ko* |
| ⟨m⟩ | [m] [ɱ] | ***m**ost*, *si**m**fonija* |
| ⟨n⟩ | [n̪] [ŋ] | ***n**oga*, *A**n**gela* |
| ⟨o⟩ | [o] [ɔ] | *g**o**zd*, *k**o**l* |
| ⟨p⟩ | [p]/[p̪] [b]/[b̪] | ***p**ar*, *le**p** gozd* |
| ⟨r⟩ | [r] | ***r**oka* |
| ⟨s⟩ | [s] [z] | ***s**vizec*, *gla**s**ba* |
| ⟨š⟩ | [ʃ] [ʒ] | ***š**oja*, *izvr**š**ba* |
| ⟨t⟩ | [t] [d] | ***t**epec*, *pe**t**deset* |
| ⟨u⟩ | [u] | *j**u**ha* |
| ⟨v⟩ | [ʋ] [v] ([w] [ʍ]) [uʷ] | ***v**oda*, ***v**zet*, ***v**sak*, *pesko**v**nik* |
| ⟨z⟩ | [z] [s] | ***z**id*, *i**z**tolči* |
| ⟨ž⟩ | [ʒ] [ʃ] | ***ž**ito*, *bele**ž**ka* |

## Besedoslovje

### Besedotvorje

Besede se delijo na:

- netvorjenke - besede, ki so prvotno dane;
- tvorjenke - besede, narejene iz že danih besed (lahko tudi dalje iz tvorjenk - npr. *temnolasec* iz besede *temnolas*, ne *temni lasje*)

Tvorjenka je zgrajena iz korena in obrazila (pripona, medpona, predpona): [predpona]-[koren 1]-[medpona]-[koren 2]-[pripona]. Koren je najmanjši del besede, ki ima svoj pomen (npr. *besedišče* > *besed* - koren, -*išče* - obrazilo/pripona). Končnica je pri tvorjenkah lahko le del obrazila, medtem ko netvorjenke obrazila nimajo, temveč le končnico.
Tvorbo besede pojasnimo s skladenjsko podstavo, oz. besedno zvezp, ki vsebuje prvine, iz katerih je beseda tvorjena (npr. *podvozje* < *to, kar je pod vozom*).

#### Besedotvorni načini

- **izpeljava** (izpeljanke) - enodelna besedotvorna podstava + pripona/desno obrazilo (npr. *ta, ki bere > bral-ec; mala smrek-ica > smrek-ica*);
- **zlaganje** (zloženke) - dvodelna besedotvorna podstava + medpona/vmesno obrazilo (npr. *to, s čimer trebimo zobe > zob-o-trebec; delati kot slepe miši > slep-o-mišiti; tak, ki zabava narod > narodn-o-zabaven*);
- **sestavljanje** (sestavljenke) - predpona/levo obrazilo + enodelna besedna podstava (npr. *preveč dober > pre-dober, višji učitelj > nad-učitelj*);
- **sklapljanje** (sklopi) - večdelna besedna podstava brez obrazila (npr. *na + to > na-to, ne + bo + di + ga + treba > ne-bo-di-ga-treba, tri + sto > tri-sto*);
- **krnitev** - besedni podstavi odvzamemo nekaj začetnih, srednjih ali končnih glasov/zlogov (npr. *Marjeta > Meta, avtomobil > avto*)

## Oblikoslovje

| | ime sklona | vprašalnica | primer |
| --- | --- | --- | --- |
| 1 | imenovalnik (*nominativ*) | kdo/kaj? | *brat*, *sinek* |
| 2 | rodilnik (*genitiv*) | koga/česa? | *brata*, *sineka* |
| 3 | dajalnik (*dativ*) | komu/čemu? | *bratu*, *sineku* |
| 4 | tožilnik (*akuzativ*) | koga/kaj? | *brata*, *sineka* |
| 5 | mestnik (*lokativ*) | (o) kom/čem? | *bratu*, *sineku* |
| 6 | orodnik (*instrumental*) | (s) kom/čim? | *bratom*, *sinekom* |
| 7 | zvalnik (*vokativ*) | (ti) | *brate*, *sinko* |
: Skloni

#### Sklanjatve

| sklon \ št. | ed. | dv. | mn. |
| --- | --- | --- | --- |
| 1 | -ø | -a | -i |
| 2 | -a | -ov | -ov |
| 3 | -u | -oma | -om |
| 4 | -ø | -a | -e |
| 5 | -u | -ih | -ih |
| 6 | -om | -oma | -i |
| 7 | -e/o | | -i |
:Prva moška sklanjatev

(npr. *korak, stol, brat*)

| sklon \ št. | ed. | dv. | mn. |
| --- | --- | --- | --- |
| 1 | -a | -i | -e |
| 2 | -e | -ø | -ø |
| 3 | -i | -ema | -em|
| 4 | -o | -i | -e |
| 5 | -i | -ah | -ah |
| 6 | -o | -ema | -ami |
:Druga moška sklanjatev

(npr. *vojvoda, pismonoša*)

Tretja moška sklanjatev ima v vseh sklonih ničto končnico (npr. *KD, NUK*).

| sklon \ št. | ed. | dv. | mn. |
| --- | --- | --- | --- |
| 1 | -ø | -a | -i |
| 2 | -a | -ov | -ov |
| 3 | -u | -oma | -om |
| 4 | -ø | -a | -e |
| 5 | -u | -ih | -ih |
| 6 | -om | -oma | -i |
| 7 | -e/o | | -i |
:Prva moška sklanjatev

| sklon \ št. | ed. | dv. | mn. |
| --- | --- | --- | --- |
| 1 | -a | -i | -e |
| 2 | -e | -ø | -ø |
| 3 | -i | -ama | -am |
| 4 | -o | -i | -e |
| 5 | -i | -ah | -ah |
| 6 | -o | -ama | -ami |
:Prva ženska sklanjatev

(npr. *lipa, miza*)

| sklon \ št. | ed. | dv. | mn. |
| --- | --- | --- | --- |
| 1 | -ø | -i | -i |
| 2 | -i | -i | -i |
| 3 | -i | -ma | -im |
| 4 | -ø | -i | -i |
| 5 | -i | -ih | -ih |
| 6 | -jo | -ma | -mi |
:Druga ženska sklanjatev

(npr. *perut, nit, plavut*)

Tretja ženska sklanjatev ima v vseh sklonih ničto končnico (npr. *mami, Karmen*, ženski priimki).

---
## Zunanje povezave in viri

- [Pravopis 8.0](https://pravopis8.fran.si/)
- [CJVT](https://viri.cjvt.si/slv/) – slovar sopomenk, *kolokacije* in drugo